Prebral sem: Johann Sebastian Bach je na začetku številnih skladb zapisal: "Jezus, pomagaj!" Na koncu pa pogosto: "Samo Bogu slava": Med prošnjo in zahvalo je nastajala glasba.
Razmišljam in to velikokrat. Bog nas želi ob sebi, pri mizi svojega veselja - pred župnijskim oltarjem. Na to nas spomnita dve zapovedi - POSVEČUJ GOSPODOV DAN in BODI OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH POBOŽNO PRI SVETI MAŠI!!
Je človek res tako zaposlen, da ne sliši glasu, ki ga kliče vsak teden znova?
Zakaj smo povabljeni k sveti maši, da z Bachovo prošnjo: "Jezus, pomagaj!" - odložimo vse - tudi zamere, - da slišimo bližnjega - sprejmemo Tvojo bližino.
Odhajamo pa z zahvalo: "Samo Tebi slava." Saj pri oltarju prejmemo Kristusa, da bi Njegovo življenje preželo - prekvasilo naše. Tako se "gostija" ob oltarju nadaljuje v vsakdanjem življenju: ko se sklonimo k človeku, ki potrebuje naš čas in ljubezen - včasih tudi naš dar.
Hvala za vse molitve in darove na misijonsko nedeljo. Blagoslova Vam želim - vaš župnik Branko